Koriensko pisanje kajkavščine
Koriensko pisanje kajkavščine je pisanje kajkavščine po modelu etymološkega i morphološkega pravopisanja. Kako v kajkavščini ima več glasovi (phonema) kot slova (graphema), pisanje kajkavščine po principu phonološkega pravopisanja gajicom je nemoguče, a kaj se nej v abecedu ubacilo več slov; za vsaki glas jeno, najboljši način pisanja kajkavščine je po morphološkemu principu.
Kajkavska abeceda
| Slovo | IPA | Slovo | IPA |
|---|---|---|---|
| A, a | /a/, /ɑ/ | M, m | /m/ |
| B, b | /b/ | N, n | /n/, /ŋ/ |
| C, c | /ts/ | O, o | /ɔ/, /o/ |
| Č, č | /tʃ/ | P, p | /p/ |
| D, d | /d/ | R, r | /r/ |
| E, e | /ɛ/, /e/, /ə/ | S, s | /s/ |
| F, f | /f/ | Š, š | /ʃ/ |
| G, g | /g/ | T, t | /t/ |
| H, h | /x/, Ø | U, u | /u/ |
| I, i | /i/ | V, v, | /v/, /ʋ/ |
| J, j | /j/ | Z, z | /z/ |
| K, k | /k/ | Ž, ž | /ʒ/ |
| L, l | /l/, /w/ |
V slovopisanju se uporabljaju dvoslovi:
dz za glas /dz/ (dzadi, dzaj...), dž za glas /dʒ/ ( medžimurski, medža...), lj za glas /ʎ/, nj za glas /ɲ/ (živiljenje, ljubav, njadra...) ch za /x/ (duch, mucha, ucho...) če se etymološki piše, isto kot i slovo y (jezyk, syn, byk, dym...)
Dupla slova typa; tt, dd, ll... se navek čitaju kot jeno dugo.
Zavisi od oblika pisanja i slovopisa more se jošče uporabljati:
Ď, ď za glas /ɟ/ i /dʒ/ (dežď, Ďuro, ružďiti...) (Daničićevo slovo Đ, đ ni podobno za kajkavščinu i hrvatski jezik)
Ě, ě za glas /jɛ/, /je/, /jə/, /ɛ/, /e/, /ə/, /i/ (kda se koristi jat)
Stranjska latinska slova: ë, Q, q, W, w, Y, y, X, x (qualiteta, symbolika, explosia, wagon, poësia...) (če se strane reči pišeju etymološki, če pa ne; kvaliteta, simbolika, ekspozia, vagon...)
Stranjski latinski dvoslovi: ch za /x/ i /k/ (/k/ navek na početku reči), ph za /f/, ae i oe za /ɛ/ i /e/, muklo h v dvoslovima; th i rh ter v pokojim rečima (bohem, nihilism...)
Obče značilnosti
Obče značilnosti morphološkega pisanja
1. Jednačenje po zvučnosti
V phonološkemu je: potkresati, fkrej, otšetati, besmrten, fčera ali fčeraj, potceniti, dešďiti, otčepiti, ropček, vrapca, ishasniti, raseči, teško, ishod...
V morphološkemu: podkresati, vkrej, odšetati, bezsmrten, včera ali včeraj, podceniti, dežďiti, odčepiti, robček, vrabca, izhasniti, razseči, težko, izhod...
2. Jednačenje po mestu tvorenja
V phonološkemu: obrambeni, himbeni, čimbenik, vezda, stambeni, prehrambeni..
V morphološkemu: obranbeni, hinbeni, činbenik, vesda, stanbeni, prehranbeni...
nastavki -ski, stvo
V phonološkemu: moški ali muški, junaštvo, viteštvo, fonološki...
V morphološkemu: možki ali možki, junačtvo, vitežtvo, fonoložki...
3. Gubljenje suglasnika
V phonološkemu: usna, časnik, raslinje, suca, ocu, srce...
V morphološkemu: ustna, častnik, rastlinje, sudca, otcu, srdce...
Obče značilnosti etymološkega pisanja
V phonološkemu: gde, što, gdo, H(o)rvatska, gda ali gdaj, fonem, Kupid, hčer ali kčer, pčela...
V etymološkemu: kde, čto, kto, Ch(o)rvatska, kda ali kdaj, phonem, Cupid, dčer, bčela...
Obča pravila pravopisanja
Morphološko pravopisanje
1. Jednačenje po zvučnosti
slad - sladko (ne slatko), sladkoća (ne slatkoća)...
redak - redki (ne retki), redka (ne retka)...
dolazak - dolazki (ne dolaski), dolazka (ne dolaska)...
gladak - gladka(ne glatka), gladkost (ne glatkost)...
vrabec - vrabca (ne vrapca), vrabčev (ne vrapčev)...
glas - glasba (ne glazba), glasbalo (ne glazbalo)...
Zagreb - zagrebčanin (ne zagrepčanin)...
ves - vesda (ne vezda)...
ženiti - ženitba (ne ženidba)....
težina - težko (ne teško)...
gost - gostba (ne gozba)...
nebo - nebce (ne nepce)...
iz - iztihano (ne istihano), izcuriti (ne iscuriti), izhod (ne ishod), iztok (ne istok)...
od - odčepiti (otčepiti), oditi (ne otiti), odstrel (ne otstrel), odsuten (ne otsuten)...
bez - bezsmrten (ne besmrten), bezplatno ali bezplačno (ne besplatno ali besplaćno), bezzvučen (ne bezvučen), bezznačajen (ne beznačajen)...
raz - razstaviti (ne rastaviti), razstava (ne rastava), razsoti (ne rasoti), razširiti (ne raširiti)...
uz - Uzkrs (ne Uskrs), uzpinjača (ne uspinjača), uztrajen (ne ustrajan)...
pod - podhodnik (ne pothodnik), podkapati (ne potkapati), podžgati (ne potžgati), nuzpojava (ne nuspojava)...
nad - nadčlověk (ne natčověk), nadkriliti (ne natkriti), nadpis (ne natpis)...
2. Jednačenje po mestu tvorenja
jedan - jedanpot (ne jedampot)...
stan - stanbeni (ne stambeni)...
čin - činbeni (ne činbeni)...
prehrana - prehranbeni (ne prehrambeni), prehranba (ne prehramba)...
obrana - obranbeni (ne obrambeni)...
mož - možki (ne moški), možkarec (ne moškarec)...
vitez - vitežki (ne viteški), vitežtvo (ne viteštvo)...
vrag - vražki (ne vraški)...
drug - družtvo (ne družtvo), družtveno (ne družtveno)
junak - junačtvo (ne junaštvo)
topnik - topničtvo (ne topništvo)
phonolog - phonoložki (ne fonološki)...
3. Gubljenje suglasnika
srdačen - srdce (ne srce), srdčeko (ne srčeko)...
otec - otca (ne oca), otčev (ne očev)
bolest - bolestnik(ne bolesnik), bolestno (ne bolesno)
sudac - sudca (ne suca), sudčev (ne sučev)...
děte - dětca (ne děca)...
čast - častnik (ne časnik)...
Etymološko pravopisanje
čьto - čto (ne što), začto (ne zašto)... ("nepractično")
kъto - kto (ne gdo), nikto (ne nigdo)... ("nepractično") rajši se piše kot; kdo (ne gdo)
obьtjь - obči (ne opči), občina (ne opčina)...
kъgda - kda (ne gda), nekdašnji (ne negdašnji)...
(j)ęzykъ - jezyk (ne jezik)...
kъdě - kdě (ne gdě), nikdě (ne nigdě), nekdě (ne negdě)...
čьlověkъ - člověk (ne čověk), člověčanstvo (ne čověčanstvo)...
rysь - rys (ne ris), rysnjak (ne risnjak)...
xlěbъ - chlěb (ne hlěb)...
ryba - ryba (ne riba), rybar (ne ribar)...
xotěti - ch(o)těti (ne h(o)těti), ch(o)těl (ne h(o)těl)...
porxъ - prach (ne prah)...
muxa - mucha (ne muha)...
xvala - chvala (ne hvala), zachvala (ne zahvala)...
synъ - syn (ne sin), synko (ne sinko)...
gvězda - gvězda (ne zvězda), gvězdano (ne zvězdano)... ("nepractično")
kobyla - kobyla (ne kobila)...
dъkti - dči (ne kči ili hči), dčer (ne kčer ili hčer)...
bьčela - bčela (ne pčela), bčelarski (ne pčelarski)...
...
Naravno etymološko pravopisanje nije navek najpractičneše jer bi lahko moglo menjati smisel reči, no tam kde je practično tam bi bilo poželjno da se koristi.
Pisanje ě (jat) v jekavici
V morphološkem pravopisanju pisanje ě ni bitno jer ne odražavle morphem, no razna pisanja ě se bilježiju čez povest, a v najvekši uporabi su bila pisanja: po dubrovačkoj tradicii kot ie/ie, po Bogoslavu Šuleku kot ie/je, po Vuku Karadžiću kot ije/je. V noveših časov pojavil se predlog Ivija Škariča da se piše kot je/je.
| ě | ie/ie | ie/je | ije/je | je/je |
|---|---|---|---|---|
| lěpo | liepo | liepo | lijepo | ljepo |
| lěpota | liepota | ljepota | ljepota | ljepota |
| bělo | bielo | bielo | bijelo | bjelo |
| bělina | bielina | bjelina | bjelina | bjelina |
| cěna | ciena | ciena | cijena | cjena |
| cěnik | cienik | cjenik | cjenik | cjenik |
| světlo | svietlo | svietlo | svijetlo | svjetlo |
| světlost | svietlost | svjetlost | svjetlost | svjetlost |
| prě | prie ali prije | prije | prije | prije |
| gdě | gdie | gdje | gdje | gdje |
| cělo | cielo | cielo | cijelo | cjelo |
| cělina | cielina | cjelina | cjelina | cjeloina |
| razuměti | razumieti | razumjeti | razumjeti | razumjeti |
| razuměš | razumieš ali razumiješ | razumiješ | razumiješ | razumiješ |
| pěsma | piesma | pjesma | pjesma | pjesma |
| popěvka | popievka | popievka | popijevka | popjevka |
V kajkavščini za pisanje ni toliko bitno koji se koristi jer je kajkavščina vekšim delom ekavska, no v jekavski kajkavščini su ionako krajši ě skoro pa vse po vsud ekavski (liepo ali ljepo, mesto...).
Pisanje ne
ne bom ali bum
ne boš ali buš
ne bo ali bu
ne bomo ali bumo
ne bote ali bute
ne bojo ali buju
Pisanje slogotvornog r
V hrvatsko povesti razlikujemo dva načina pisanja slogotvornog r jeden je severni er a drugi je južni ar. (no, takšno pisanje ni več practično niti potrebno)
država - deržava, daržava...
Hrvatska - Hervatska, Harvatska...
čvrst - čverst, čvarst...
mrtav - mertav, martav...
Srbia - Serbia, Sarbia...
prst - perst, parst...
prvi - pervi, parvi...
smrt - smert, smart...
Pisanje "kliznega" j
kemia (ne kemija), Austria (ne Austrija), historia (ne historija)...
Etymološko prvopisanje besed grčkega podrekla
φιλοσοφια - philosophia (ne filozofija)
τέχνη - techinika (ne tehnika)
τραγῳδία - tragoedia ili tragedia (ne tragedija)...
ψυχή - psychologia, Psyche (ne psihologija, Psihe)...
χάος - chaos, chaotičan (ne kaos, kaotičan)...
λύρα - lyrika, lyrsko (ne lirika, lirsko)...
Ποσειδῶν - Posidon (ne Poseidon ili Posejdon)...
κωμῳδία - comoedia ili comedia (ne komedija)...
ῥυϑμός - rhythm, rhythmičko (ne ritam, ritmično)... (Neo-Graece: ῥυθμός)
Ἰλλυρία - Illyria, illyrsko (ne Ilirija, ilirsko)...
φωνή - phon (ne fon)...
ἀρχαῖος - archaično, achaism (ne arhaično, arhaisam)...
ἐγκύκλιος παιδεία - encyclopaedia ili encyclopedia (ne enciklopedija)...
Zviri
Vatroslav Jagič: Naš pravopis, 1864.
A. B. Klaič: Koriensko pisanje, 1942.
