Prihòdne navodýla

Izvor: Metapedia
Skoči na: orijentacija, traži

Prihòdne navodýla (Uvodne upute na čakavici - Starting instructions in Chakavian dialect): za uporâbnike ud Metapedie va Harvâšken zaýku: Dobró prišlý va Harvâšku Metapediu. Sey eš une proslovje zi parhodnimi navodylam ud nuove harvâške kite vaunà mejnaródna Metapedia alé velikâz va šedavnâjst zaykôv. Terošćè čakavski ter kajkavski subtîtuli tukáju sepisàt va Harvâškoj Metapediji almeno pri artîkulih sevezánih zi čakavicun ter kajkavicun (ko bi ov subtitul mankal - uneg težuntat wiki-editor). Kako čakavski akćênti esu scélo ináki ud unêh vlahýskih, va čakavskih teksti tuká vavyk sinjàt akćênti - alméno kako tušće bukvice (bold).

Abstract

Preamble to Croatian Metapedia: starting instructions in coastal Chakavian dialect. This is a Wiki-Encyclopaedia in Croatian language. It is open and for listening, and also for further contributing and ameliorating by registered users only. At the medieval beginning of Croatian state, this Chakavian was justly its first official-public language in medieval Croatian Kingdom of 11th - 16th century. Then mainland Chakavians from mid-Croatia were exiled by Turkish invasions and they mostly emigrated in Austrian Burgenland; now Chakavian is spoken along the southwestern coastal Croatia, predominating chiefly in Adriatic islands and Istra peninsula. During past half millenium, Chakavian was mostly restricted to private conversation, local poetry and folklore of Adriatic islanders and peninsular Istrians; this Croatian Metapedia is now its public reappearance on the world Internet, because in Wikipedias it is also neglected and in reality forbidden. Most articles here have an English subtitle, and longer ones include also an English Abstract in its first chapter.

Proslôvne notýce

Namýsal za udpárti franki velikâz koti Wiki (havajska beséda = barzo) seje zaćál ud leta 1999 zi parvýn provižornin šperimênti: Ovo eš internetna enćiklopedia ku seký more franko čitát na internetu, tarošćè participát va unê storýtvi spram svoýh tehničnih ter učêvnih prignútjah. Parvý vetji ižempal ud takoveg wiki-velikâza eš Wikipedia, ka seje zaćála ud leta 2001. Danaske inglêška Wikipedia imý višje leh 3 miljuna artýkuli, ter potlén una eš pasála ošćè va drugih dvistotýn gani, ziméjuć tarošćè harvâšku Wikipediu.

Intânto, ov barzy rest ud Wikipedie eš rezultál zi mlogimi problemi va uné anarhičnen ražvitju:

  • Višje leh polak va une lišti danaske esú goli tituli debóto prez teksta čaterèć samôr zi 2 - 5 versi prez imenýteh napovédah, ter uné takó stojé skrozi leta za napunit formálni sionvéli lumer ud cuda artîkuli.
  • Višje leh sto tisúć artîkuli yméju samôr dvajšeták Wikipediah na poglavýtih ganih ud svita, ma pjutóšto inoke yméju samôr niki miljár alé stotýn mićih artîkuli.
  • Čarekú 'wikipedisti' kako formálni "neutralizm", vero sevarnúl danáske pjutóšto va premóć ud ignorantih ter abnormalneh puntaduri, terošćè rizultát ud tegá esú cuda lažlivih teksti ter falsifikânih artîkuli adatánih va unú liberâlno-populističnu ideologiju, kadý mloge nepodóbne teme esú zahićene ale falsifikáne.
  • Va Wikipediji kreši cuda atentáti ud vandalih, ignorántih ter dogmatih ki elimináju cile artikuli, ale uneh zvarneju va benaste forme.
  • Danáske va Wikipediji pjutošto iméju premóć mediokritéti ter ignoránti, ki nekritično multáju va štrucnih teksti ud špecialýšti (antielitizm), ter uné transformáju va ignorántne stupîdne forme.
  • Potlén parvánjeg dobreg razvitja, danáske zi Wikipedie pjutóšto biže špecialýšti ki esú štufáni zi nepristájnen korekcijúni ud artîkuli ke unén ruináju ignoránti ter mediokritéti. Perké strucnjaki esu pjutóšto šli proć zi Wikipedie (braindrain), ter uné adminištacia danáske seskáže kako unén niné oštalo leh dvajstori aktivni eksperti, ke tam zoveju wiki-dragons, ma inoki va ingléškoj Wikipediji esu pjutóšto sejdélni ašišténti, pasivni štatîsti, alé škodóvniki.

Kako eš baša informativnost va Wikipediji, najbolji ižámpl esú uné ingléški teksti ob Harváškoj ter Harvatih, ki esú najgrúbji igdýr publikáni va jenój enćiklopediji. Ovo eš konfirmano ošćè priko prispodóbe zi tujéškin velikázon (Brockhaus) ter ingléškon Encyclopaedia Britannica, kadý ové harváške teme esu zdelane normalno ter objektývno, čaterèć bolje leh va splohnoj ingléškoj Wikipediji.

Koti rizultát ud ovéh defétih ter manipulácij, parvanja Wikipedia seje dosedá podylila va nikulike separátne velekázi, ter danáska ove autonómne wiki-enćiklopédie jur iméju na internete priko 4.000.000 samošvójneh artîkuli defóra Wikipedie. Najbarzýa ud ovéh eš čudovýta kitájska BaideWiki zi polak biljarde sejdélniki, ka bi doleta jur pritékla inglésku Wikipediu.

  • 1. Štara parvanja Wikipedia eš danáske va anarhičnoj konfúžiji, zi mlogimi falšim pop-teksti ter cuda deféktnih tituli do 2/3 Wikipedie, ka eš danaske jedan popkultúrni 'sveznadar', ma pjutóšto ne enćiklopédia. Naméšti parvánje ekspértne informativnosti, danáska Wikipedia eš pjutóšto pasála va vulgarnu 'popkulturu' kadi premóre antielitýzm, ignoráncia ter inóke napáke. Perké, una eš danaske jur transformána va švoju karikatúru carekú ovdý po vlahýsken kako uõn "prostonarodni sveznadar", tar uné mlogi deformáni artîkuli sedá esú pjutošto šliparýe leh informacie.
  • 2. Akademični elitni Citizendium (proekt 2.0) eš partil zi Wikipedie ud 2006: Ovdý eš uporábnikim franko samôr štit velikâz, ma zibráni sejdélniki tutú tukáju bit ekspérti z' univéržon (sedá imeju prîko 270 takóvih ekspérti). Unéh artîkuli esú publikáni potlèn rigîdne kontrole ud cileg leta. Perké ov velikâz reste pomálo ter samôr va ingléšken ganu. Ziméjuć ki eš mukti za čitát na internéte, ov velikâz eš prispodóban zi klasičnin štampanin velikázi. Po elýtnoj editûri z' ovýn esu prispódobni ošćè tujéški Wikiweise (ud 2005), merikanska New World Encyclopedia (ud 2007), ter najvétji kitájski BaideWiki (ud 2006) altróke zi 2.500.000 artîkuli.
  • 3. Polelýtni kompromýsni Wikinfo eš zišel zi Wikipedie ud 2003, ki eš po štruktúri zmed Wikipedie ter Citizendium. Uõv reste barzýe zi dovolno stabîlnosti ter strukóvnosti koti uõn udpárti serjóžni wiki-velikáz zi širjin strukóvnin kolaboraciúni. Dosedá esú devet zaykovneh variánti ud ové grupe:
    • Poglavýti ingléški Wikinfo ud 2003, zi priko 55.000 artîkuli.
    • Tujéški Wikinfo dela ud 2006, zi 670 artîkuli.
    • Inóke nuove jazikóvne variánti esú ošćè va franćésken, taliánsken, harvâsken, portugýšken, rumânsken, latýnsken ter rusken.
  • Zivén Wikipedie eš sedá najvétja kitájska BaideWiki zi prîko 2.500.000 artikuli, tar autonómni Filipinski wiki-velikáz Filipiniana zis temami od jugozihodne Ažije ter Oceanie, tarošćè Enciclopedia libre universal eš prispodóbni autonómni velikáz va španjolsken ud 2003, etc.

Prispodóba Metapedia/Wikipedia

Metapedia eš franki dokumentárni velikâz ob pulitike, mudroslôvja, šćênce ter umýtnosti ki tuká postát modérna elektrónična panorama na internéte. Normálno eš kakó tebit parćiálne sličnosti zmed harváskeg Wikinfo ter harváške Metapedie, ošćè kako mejsebûn esú slične mloge papirne velekázi. Hr.metapedia ter harváška Wikipedia esu ražlýcne va zaýku, ma ošće va izbýru ter ubjému temah, metodi skazánja, etc.:

  • Jazkóvne diferénce: Harvaška Wikipedija je na hibrýdnen jugo-štokavsken standártu ter vlahýskem Vukopisu (srbo-harváski), ma Hr.Metapedia eš va izvýrnen klasičnen harvášken.
  • Va Hr.Metapediji esú prioritárne domátje teme ud Harváske, ma inoke teme tukáju bit prižénte ko esú relatýve z' nami: homorèć susidne daržéle, prikomórna emigrácia, naši ujétniki va prikomórjah, histôria jugozihodne Telafêrme, etc.
  • Metode ud prižentánce esú drukcýe: va Wikipediji globálno-liberálni ter falši 'neutralistični' spram 'glajhšaltane popkulture', ma va Metapediji obligátna prižentánca eš nacionâlno-konzervatîvna ter dokumentarýstična.
  • Ko esú slične teme, priporúceno eš prinést slične teksti zi harváške Wikipedie, ma ový tukáju bit kritično reformáni. Harváška Wikipedia dosedá imý priko 100.000 tituli, ter seje zaćâla potlen sfundanja parvanje Yugo-Wikipedie va bošnjánsku, harvášku ter serbsku Wikipediu. Perké undý staréji artîkuli esú prya tolnaćeni zi angléškeg va serbo-harváški Vukopis, tar potlen esú samôr formálno 'jekavizirani' kako falši "harváški" artîkuli, ma tako esú sedá pjutošto mišani tri-bastardi va jenoj gruboj 'anglo-serbo-harvaškoj' mišânci. Ošćè va generálnen konćéptu ove "harváške" Wikislavie eš evidénti vlahysko-balkanski impakt. Uný ki ne moredu, alé namýsleno neće pisàt va izvýrnen harvásken, niné tukáju delat ovdý va Metapediji: Ki tuká pisàt va vlahýsken Vukopisu, imý na dišpozîciju 'harvášku' Wikipediu, ma za radikálne 'yugofile' eš ošćè zdelana druga špeciálna 'Serbo-harvaška' Wikipedia.

Navodýla uporábnikom

Za dosedájne uporábnike zi Wikipedie eš imenýte žnat kako eš Wikislavia samôr pri štyenju ovoj prispodóbna, ma za aktývne sejdélnike va unôj esú mloge diferénce ke sejdélniki tukáju dobro požnát. Poglavýti prinćîpi va Metapediji spram kih eš razlúčena ud Wikipedie, esú ový:

  • Regištrácia aktîvnih sejdélnikih ovdý eš obligátna žbog vandálih. Neregistráni uporábniki ovdý moredu samôr pasivno štit ter kopiát artîkule, ma nemóredu intràt va tekste ter zitýn eš pjutóšto impaćân 'vandalizm' (za eliminát niné deformát tuje teksti).
  • Teksti zi Wikipedie: Ko eš vetji del teksta posujen zi drugeg mešta, triba pri dnu navést uon izvýr: GNU, publika domena, etc. Ko eš čagod posujeno zi Wikipedie, najbolje je ondý na várhu artîkula preglédat "history" pasánih variant, ter zibràt takôv tekst ki je bil najbolje strukóvni-ekspértni prez kašnjeg mišanja ignorántih ter mediokritétih. Ko se samôr zame najzádnja 'glajhšaltana' varianta zi Wikipedie, triba ovú strukóvno strogo prevérit ter obligátno transformát za Metapediu. Velikâzni artikuli va Metapediji nisuné kako zi Wikipedie (za 'glajhšaltanje' štilcih va 'popkulturu'), ma ovdý serjôzni artîkuli esú za učêvni vuzgoj kulturnih uporábniki va internéte.
  • Falšarýe (krivotvorbe): Uporábnikim eš impačáno prinést strukovne ale zaykôvne falšarýe, aš te potém bit publiko avertáni, ter va šekondi puti njin tebýt koti sejdélnikon impaćân aktivni prihód va Metapediu. Ovdý su požnata dva poglavýta tipa falšarîj: jeno esu plagiáti tujih teksti tar originálnih inžénji. Drugo pri nami na Balkanu esú česte zaykôvne falšarýe, kadý esú originálni harváski teksti, tarošćè literálni teksti prýa 1918 (Šenoa, Gjalski, Kumičić etc.) silovýto prez sinjála tolnaćéni va vlahýski Vukopis: ovakove zaykôvne falšarýe potém esu repete kopyáne - ter unêh eš polna harváška Wikipedia. Prinés takóvih falšarýah namešti originali, va Metapediu eš impaćân ter unêh sejdélniki tebit elimináni yi Metapedie.
  • Zivêda (Abstract): Kratji teksti tribaju na varhú imýt samor poglaviti harváski titul tar šekóndi subtîtul va inglêšken. Vetji artîkuli tribaju va parven delu imét ošćè zivêdu (Abstract) va inglêšken, ki niné vetji ud 10% (do 1/10) cileg artîkula.
  • Iluštrácye: Dobre slikice, figurýne, mape ter inóki figurálni prinési esu vavik dobro prišlý, ma tribaju bit informatîvni, ne samôr dekoratîvni (ovakóve formálne iluštrácye tebýt zaminjene kada pride čagód bolje). Seká iluštrácya triba doli imét kratji tekst ter izvýr: privátni foto, alé GNU, publika doména, etc.

Mogútji sejdélniki

Va podili posla, debóto švi uporábniki va Metapediji (zimêjuć malićôznih vandali) moredu dobro delat va ovén wikiju:

  • Malićôzi vandali ter fanatični ' wikipedisti' (brisači) ovdý nimaju niš iskat: uný tutú moredu samôr štit ter si delat GNU-kopye ud artîkuli.
  • Švi inóki uporábniki va internéte, kako štilcý, škrivâni ter normálni uporábniki zi Wikipedie, potlén regištrácie ovdý moredu franko delat va Metapediji.
  • Ekspérti zi finjenon univéržon (ošćè doktûri ter magýštri), ter pratični stručnjaki zi referéncami esú najbolji za pisàt nuove artîkuli ter za povetjat alé korigát pristojêće tekste.
  • Jazikôvni ekspérti: moredu tolnaćýt furéške artîkule, alé jazkôvno korigàt pristojêće tekste.
  • Figurâlni ekspérti: za estétski formirat tekste i pridêt iluštracije va unêh.
  • Informatični eksperti: tehnično raždelat elektroničnu štrukturu Metapedie, iskanje linka (vežýce) ter inih GNU-artikula na internete.
  • Inoki uporábniki prez špeciálne učêvnosti ošćè moredu čagód pridêt: sinját nuóve teme, iskat vežýce (links) za artikule, iskat GNU-kopye za tolnaćýt nuóve artîkuli, etc.

Hlepjeni teksti

Sedá prežentámo optimálne modéle za nike poglavýte tipe artîkulih va Hr.metapediji:

  • Etnogrupe ter pulitične tvorbe: Abstract, Biogenetika (ko je požnata), Preštorya, antika ter sridnji vyk, danáska Pulitika, Demografýa ter ekonomýa, Reference ter vežýce.
  • Žeográfični teksti (kako daržéle, ižule, muntánje, etc.): harváski titul potém angléški subtîtul (ter antikni ko je požnat), Abstract, Predštorya ter hištorya, Relief ter klima, Napućênje ter ekonomýa, Reference ter vežýce.
  • Biografýe ud pokôjnih: vetje biografýe esú za poglavýte martvýne, ma mej unén živin samôr kratje za nike imenýte kako nobelovci, glaváši ud Harváške ter susidnih daržêl, niki inóki glavâši ud svitske importánce. Model: meštá i datumi ud rodýtve ter šmarti (za antiku i sridnji vyk more samôr stoletje), rodýteli, uženjeni, dica, kratja biografýa, strukóvna, pulitična alé kultúrna dela, Literatura ter vežýce.
  • Zi oveh 3 ižámpli moredu se raždélat slični modéli ošćè za inóke teme.
  • Ubjem ter velikost teksta iméju tehnične limite. Preveć dolgi teksti zi cuda iluštrácij pryko 300 MB, na žbyrnikih (computers) se teško udpîraju i moredu se zrondat, pjutóšto ud velih iluštracya ter je takóve bolje pridet na zisebne vežýce (links). Ideálni wiki-teksti esú okolo 5 - 15 tipârnih pagin (ne pryko 50), alé do dvajsetóri iluštracye: miće slikice, mape, tabele etc. Vetje tekste je bolje razlúćit va 2 - 3 zisébna manja: ko sené moredu podîlit, unda takóve vele tekste ter vele iluštracye triba klast va formatu PDF na zisebni link (zvanjsku vežýcu), ter va Metapediu klast samôr unég kratju zivêdu.

Štyvo (leteratúra)

  • J. Božanić (ured.): Čakavska rič, sv. 22 - 34, Književni krug Split 1995-2006.
  • I. Lukežić: Čakavski ikavsko-ekavski dijalekt. Izdavački centar, Rijeka 1990.
  • P. Šimunović, R. Olesch: Čakavisch-deutsches Lexikon, Bd. I.- III. Boehlau Verlag, Koeln-Wien 1979-1983.
  • V. Vinja: Jadranske etimologije I.- III. HAZU - Školska knjiga, Zagreb 2000-2004.
  • M. Yošamya: Rječnici istočnog Kvarnera (28,700 besed). Starohrvatski srednjovjeki pradialekti sv. I. Zagreb 2005.

Poglêj ošćè vežýce

Reference / Navodýla

Original starting instructions in Chakavian dialect for contributors of Croatian Metapedia, available by GNU-license.

Dobavljeno iz "http://hr.metapedia.org/m/index.php?title=Prihòdne_navodýla&oldid=35255"