Začetni naputki

Izvor: Metapedia
Skoči na: orijentacija, traži

Začetni naputki (Uvodne upute na kajkavici - Starting instructions in Kaykavian dialect): za porabnike Internetne enciklopedie Metapedia na Horvatskem jeziku. Dobre prihajali vu Metapedio - inačicu na Horvatskem jeziku. Ovo je kajkafski proslof z' naputkimi za porabilce vu horvatskoj vehji mednarodne enciklopedie Metapedia na 17 jezikof.

Abstract

Metapedia in Croatian language: This is an introduction in Kaykavian dialect for the users of Croatian Metapedia. It is open to all for listening, and for further contributing and ameliorating by its registered users only. During the past, Kaykavian was the major official-public language in Croatia of 16th - 19th century. During 20th century Kaykavian in Yugoslavia was oppressed, neglected, and permitted only in poetry and folklore; the actual Kaykavian texts in Croatian Metapedia are now its public reappearance on the world Internet, because in Wikipedias it is also neglected and in reality forbidden. The main language of actual text is the Kaykavian dialect of northwestern Croatia including partly also Zagreb capital, and spoken by 1/3 of all Croats. Most articles have an English subtitle added, and longer ones include also an Abstract in its first chapter.

Proslovne pripomene

Ideja odprte kolektivne enciklopedije tipa Wiki (havajska reč = brzo) začela se je od 1999, kaj znači da jo seki pismen more svobodno i bezplatno čitat na internetu, ter dragovoljno sodelovat vu njezinom pravlenju i zbolšuvanju po svojem znanju i tehničkim možnostima. Pervi vekši primer tega je Wikipedia ktera je nastala od 2001, a denes f ' anglijskoj inačici ima prek 3 miliuna (polpraznih) natuknic. Z menšom cifrom natuknic se je potem proširila takaj vu drugih dvesto jezikof, takajše vu horvatskem.

Zbogradi takoveg zbrzaneg i nekontroliranog resta, ova perva Wikipedia seda ima vse vekši anarhični ustroj kteri joj pravi niz nerešivih problemof:

  • Vse vekši del njezine formalne vsebine i.e. prek polovice su vnogi prazni tituli brez suvisleg teksta il polprazne natuknice tekar ze 2 - 5 neinformativnih frazah ktere se tak zdrževaju niz leta, nek popune ogromni broj nazočnih naslova.
  • Prek sto tisuć natuknic zdrževa tekar dvadesetak Wikipedia na poglavitim svetskim jezikima, ampak vekšina inih jezikof imaju tekar par tisuć il stotin polpraznih natuknic.
  • T.zv. 'strogi' neutralizem koji formalno vredi vu Wikipediji, doseda se f ' vekšini zvrnul vu klansko nametanje ignorantskih gledišča, kaj rezultera zi vnogimi lažnim ter izkrivlenim členkima i taboo-temama koje su idejno-populistički zbrisane ter hičene vun ze Wikipedie.
  • Vu Wikipediji vlada skorom paničen strah ot sovremenih novic, pak zato vse višje odlazi f ' tradicijsku zastarelost i ne piše se ono kaj ne sukladno levo-liberalnimi dogmi.
  • Birokratska demagogija vu Wikipediji nameče samovoljne odluke po ideološkoj mustri lažiranih glasuvanja.
  • Reste cifra vnogih napada zlonamernih vandalof (ponajveč neznalic ter idejnih dogmatof), kteri z' obesti i zlobe brišeju ter fkidaju jur zdelane tekste, il njih prevrčeju do nesmisla.
  • I med redovnimi registriranim sodelafcima vse višje je interesnih i ideoloških skupin (internetnih klanof) vu čestem bezkonečnem prehtanju, kteri jen-drugem kvariju i brišeju za njih nepodobne tekste, kaj producera wiki-vojne na internetu.
  • Masoven je pristop totalnih neznalic i mediokritetof kteri nekritički zbantuvanju po Wikipediji, ter iz predrasud kvariju i zvrčeju tekste ekpertof, kemu prinosi takaj nestručna administracija.
  • Zato potlen perveg poleta, seda z' Wikipedije puno ekspertof bežijo vun (braindrain), i.e. vnogi stručni sodelafci so zgubili strplenje brezkonečno obnavlati i popravlati tekste, ktere im izvrčejo il fkidajo nestručni mediokriteti i vumišlene neznalice.

Zato je vekšina ekspertof doseda zišla vun z' Wikipedie i delom so prešli f ' droge prispodobne wiki-projekte na internetu. Pače i ravnatelstvo poglavite angleške Wikipedie seda več govori, kak njim je ostalo tekar dvajsetak akivnih ekspertof koje vu wiki-žargonu zoveju wiki-dragons, a vekšina inih so pomočni sodelafci, pasivni statisti, il škodniki.

Kak rezultat vsega tega vu Wikipediji, namesto strukovne informativnosti seda jur prevladava globalna popkultura i.e. populistični antielitizem gdi se grupno namečejo lažlive poluistine kros nadglasuvanje puno neznalic, mediokritetof i politikantof. Zato prvič dobre zmišlena Wikipedia, seda ze perspektivne internetne enciklopedie pe vu popularni leksikon il po balkanski vu jen "prostonarodni sveznadar", kteri zbantuvanim tekstima višje obmanjiva, nego kaj informira naivne čitatele.

Kak je niska strukovna i kulturna razina Wikipedie, pri nami je najbolše vidlivo po zbantuvanim členkima na angleškom o Horvatima i Horvatskoj koji su tam najgorši ikad objavleni vu nekoj enciklopediji. Isto potvrdjuje takaj poredba ze serioznom nemškim Brockhausom in ze Britanskom enciklopedijom (Encyclopaedia Brittanica), gdi su horvatske teme vekšinom zdelane objektivno i verodostojno i.e. puno bolše nek vu zbrčkanoj i zbantuvanoj angleškoj Wikipediji.

Konečni rezultat vseh tih manipulacij je, kak se je originalna Wikipedia doseda razpala na višje paralelnih enciklopedij ktere leh imajo blizo 5.000.000 tekstof zvun Wikipedie. Najbrzeša med njimi je velka kitajska enciklopedia BaideWiki ze pol miliarde sodelavcof, ktera bu dojdučeg leta prestigla poglavitu anglešku Wikipediu:

  • 1. Stara izvirna Wikipedia je već f ' anarhičnem stanju, ze vnogimi dubioznim pop-tekstima i z' puno polpraznih neinformativnih natuknic kaj jur dostižejo 2/3 Wikipedie, ktera je tak vekšinom postala popularni 'sveznadar' brez pravih enciklopedijskih karakteristik.
  • 2. Elitni akademični Citizendium (projekt 2.0) izdvojil se je od 2006: tam je korisnicima otprto i svobodno samor čitanje, al tu zebrani sodelafci morajo biti kvalificirani stručnjaki z' fakultetom (seda imajo več kaj 300 eksperof), a njihovi se teksti objavluju tekar potlem stroge recenzije i pregleda od jeneg leta. Zato se ta kvalitetna inačica razvija sporije (3000 tekstof) ter samor na angleškom. Zbogradi svoje zaprtosti je sličneša standardnim tiskanimi enciklopediam, izim kaj je brezplatna za čitati na medmrežju. Po elitnoj koncepciji uredništva još su njoj slični polodprti nemški Wikiweise (od 2005), amerikanska New World Encyclopedia (od 2007), ter najvekši kitajski BaideWiki (od 2006) ze 2 i pol milijuna členkof.
  • 3. Polelitni prelazni Wikinfo zišel je vun z' Wikipedie ot 2003. Po značajkami je zmed ove dve krajnosti, pak se razvija malko bržje leh Citizendium uz dovolnu strukovnost i stabilnost na wiki-temelju odprte enciklopedie. Wikinfo bi štel postići sklad zmed odprtosti i široke strukovne suradnje, uz zmernu kontrolu i stabilen razvitek jene ozbiljne enciklopedie. Doseda je 9 jezikovne inačic oveg tipa:
    • Poglaviti angleški Wikinfo ot 2003, z' več nek 55.000 natuknic.
    • Nemška inačica nastaje kak neva vehja poglavite angleške Wikinfo ot 2006, ze 670 tekstof.
    • Ine so nevejše i menjše jezikovne inačice kak fracezka, talianska, horvatska, portugalska, romunska, latinska i ruska.

Ovoj skupini inih samostoječih wiki-enciklopedij na internete još pripadajo za primer: neva kitajska BaideWiki (prek 2.500.000 členkof). Ampak je samostoječa, ovoj skupini po otprtosti i inim načelima je jako slična i Filipinska wiki-enciklopedia Filipiniana, ktera vekšinom obuhvača tematiku z' jogoiztočne Azije i Oceanie.

Razlučba Metapedia/Wikipedia

Pri tematskem preklapanju se priporočajo samor kritični prenosi za osnovico noveg teksta iz slične natuknice vu "horvatskoj" Wikipediji (citirati izvir ak kaj vredi). Ova je stara višje leta i doseda ima prek 100.000 členkof (vekšinom polpraznih titulof), a nastala je poklen razpada bivše jugoslovanske Wikipedije na bošnjačku, horvatsku i serbsku Wikipediju. Zato je tam vekšina starejših tekstof zresla prevodom z' angleškog na jen hibriden srbo-horvatski, potem so vu nevoj horvatskoj Wikipediji ovi teksti tekar formalno jekavizirani, pak so tam starejši členki vekšinom trohibridni zmešanci na jenem grdomu anglo-serbo-horvatskem hibridu. Takajše f ' občoj koncepciji horvatske Wikipedije je dobro vidliv mentalni balkanski vpliv bivšega združevanja.

Zato se "horvatsko" Wikipedijo kak podlago za ovu našu Metapediu more rabiti tekar kritično t.j. mora ju se preraditi soderžajno ter jezično na izvirni horvatski. Oni kteri ideološki ne moreju ni nečeju pisati horvatski, ne morajo sodelovat vu ovoj Metapediji: gdo hoče pisati samor novosadskim Vukopisom (jugojezikom), ima na razpolago 'horvatsku' Wikipediju, a za još radikalnejše jugofile je takajše zisebna srbo-horvatska Wikipedia.

Upute porabilcima

Naša neva Horvatska Metapedia je seriozni informativni projekt za sodelavo odgovornih intelektualcof, prvič za verodostojno informiranje i modernu naobrazbu brezplatnih porabilcof na razini 21. stoletja. Za dosedanje porabilce iz Wikipedie treba naglasit kak je Metapedia tekar pri čitanju slična z' Wikipedio, al vu aktivnoj obradi imajo puno različnosti, kterih se nevi sodelafci morajo pridrževati:

  • Ubilježba (registracija) aktivnih sodelafcih tu je obvezna. Neregistrirani porabilci moreju tekar pasivno čitati tekste, brez vpliva na soderžaj i z tem je vekšinom onemogočen vandalizem brisanja il zlonamerneg zvrtanja smisla kak vu Wikipediji.
  • Prienos teksta: Kada se značilen del teksta prenosi z' drugega verodostojneg izvira, treba pri dnu citirati taj izvirnik: GNU, javna domena, itd. Ak se nekaj prenosi z' Wikipedie, to treba delati čisto oprezno i skrajnje kritično, kak se ne bi unesla takaj njihovo populistično nadglašuvanje vekšine 'wikipedistof': Najbolše je zverh njihove natuknice proveriti history prošlih inačic, pak prenesti onaj ranejši tekst kteri je po soderžaju i informativno najstručniji brez naknadneg mešanja neznalic i umišlenih mediokritetof. Ak se ipak prenosi najzadnja 'glajhšaltana' verzia z' Wikipedie, obvezatno se nju mora dobro proveriti i brezuvetno ju preraditi. Takajše se mora pripaziti kak takov tekst z' Wikipedie nije več dugo zastaril (kaj je tam običen slučaj) i onda ga se mora fest preraditi i modernizirati.
  • Auktorizacia tekstof: Zbog registracie sodelavcof, auktorstvo tekstof se avtomatski zapisuva gore pod 'history' natuknice. Ampak za neobjavlene novice, uz sodelavsku history još se priporoča zverhu izvirneg teksta zbogradi zaščite auktorskih pravic (copyright) citirati puno ime, prezime i adresu pisca: znak (C) Ime i prezime, adresa i datum.
  • Krivotvorbe (falsifikati): Sodelafci se oštro upozoruju ne unositi jezične i strukovne krivotvorbe, ar čeju potem biti javno opomenuti i ak to ponove, ukida njim se pristop vu Metapedio (izim čitanja). Dva so tipa tih zloporab: jeno so plagiati tudjih tekstof i ranejših izvirnih nalaza. Druga i gorja je česta jezična krivotvorba kad se svi teksti naše diaspore i ranejših auktora do 19. stoletja na dialektima il na izvirnem horvatskem (Šenoa, Gjalski, Kumičić, itd.) vu Jugoslaviji od 1918.-1990, brez upozorbe vnatrag "prevode" na jugoslovanski Vukopis - pak se ove laži tiskajo i kopirajo vse doseda i prepuna njih je 'horvatska' Wikipedija. Lažlivi vnes takovih falsifikatof ovdi je najstrožeše prepovedan izim izvirnikof, a podmetnute krivotvorbe i njihovi podmetači buju hičeni vun z' Metapedie.
  • Jezik i prievod: Teksti za ovu Horvatsku Metapediu se načelno pišeju izvirno horvatski tj. klasičnim kultiviranim jezikom horvatske kniževnosti 19. stoletja. Ak je zbogradi bilo česa prilog napisan na drugačem sličnem jeziku zven horvatskih granic, tad se privremeno kao neprikladen vas označuva z' kurzivom, doklem ga negdo ne preradi na pravi horvatski. Slično vredi takaj za naše emigrante kteri več malo znaju il ne znaju horvatski, pak moreju dostavit svoj angleski il ini strani tekst, kteri se potem prevodi vu horvatski.
  • Neve natuknice: Sveže ideje o nevim natuknicam so dobrodošle, al njih ni zgodno odmah unesti f ' redovni strukovni popis (kak Wikipedia), ak su to tekar prazni tituli. Ova Metapedia neče breskonečno varati i privlačiti porabilce kak Wikipedia, miliunskom cifrom polpraznih natuknic, ktere se tam letima zdrževajo i ne dopunjavajo.
  • Izvleček (Abstract): Uz vekše tekste z' više poglavlja, priporoča se na verhu posebno dodati kratek angleški izvleček (Abstract: ...), velki do 10% (1/10) ze poglaviteg teksta na horvatskem, kteri je za citate vu druge členke i f ' ine enciklopedie (pogleč 'Abstract' zverhu ove strane). Vu kračim natuknicam brez poglavlja je dovolno pri verhu dodati samor jen angleški podnaslov (eng.: ...), kteri potlen budučeg zvekšanja tega teksta bu zresal vu početni izvleček na angleškem.
  • Ilustracie: Prikladne foto-snimke, karte ter ini likovni prilogi su navek dobrodošli, al trebajo biti soderžajni i informativni, a ne samor formalno-dekorativni ktere bumo zdržali dok njim se ne najde nekatera bolša zamena. Za seku ilustraciu treba zdol dodati opis i izvirnik (najbolše vlastiti snimak ili GNU, javna domena).

Mogoči sodelafci

Vu složenoj podeli poslof po znanju i izkustvu, zamalo vsi horvatski i emigrantski porabniki izim zlonamernih vandalof moreju dobro suradjivati vu ovoj Horvatskoj Metapediji:

  • Zlonamerni vandali, uporni brisači, fanatični ' wikipedisti', ter unitarni jugoslavisti tu nemajo kaj iskati, pak ovo moreju samor čitati i napraviti GNU-kopije za ina mesta na internetu.
  • Vsi ini horvatski porabilci interneta, dobronamerni čitateli i spisateli, takajše i prosečni normalni porabilci z' sedajne Wikipedie, moreju dragovolno sodelovati f ' podeli poslof vu ovoj Horvatskoj Metapediji.
  • Jezikovni stručnjaki: moreju unositi prevode kvalitetnih inojezičnih členkof il stilski popravlati nedoradjene tekste (balkanizmi, anglizmi itd.).
  • Likovno kvalificerani i nadareni porabilci rabiju za estetsko oblikuvanje tekstof i dodavanje ilustracij.
  • Iskusni informatičari za tehničnu doradu elektoničnih struktur za Metapedijo, nabava vanjskih zveza i iskanje prikladnih GNU-članaka na internetu.
  • Prosečni čitateli brez posebnih sklonosti, takajše moreju pridonesti: upozorbe na neve poželne teme i zvenske koristne linke uz členke, iskanje GNU-kopija za preradu nevih členkof i tak proč.

Hlepjeni teksti

Seda navodimo kratke modele za idealno zdelana poglavja nekaterih poglavitih tekstof vu ovoj horvatskoj Metapediji:

  • Etnogrupe i politične tvorbe: Abstract, neva Biogenetika (ak postoji), Prapoviest, antika i srednji vek, sadanja Politika i demografija, Gospodarstvo, ter citati i zveze.
  • Zemlepisna področja (orsagi, otoki, planine itd.): horvatski titul (f ' zaporki angleški i klasični antički ak ima); Abstract, Predhistoria i poviest, Relief i vode, Napučenost i sedajne stanje, na kraju zveze i reference.
  • Životopisi pokojnih: celovite objektivne biografije su samor za poglavite pokojnike, a od živih sovremenikof se unose tekar poneki najvažnejši Horvati (na pr. nobelofci, deržavni poglavari Horvatske i okolnih orsagof, iznimno ine peršone od svetske važnosti. Soderžaj: Mesta, datumi il bar leta rodjenja i smerti (za antiku i srednji vek more samor stoletje), roditeli i supružniki, poglaviti potomki, kratek životopis, strukovni il kulturno-politični doprinosi, poglavita djela il javne uloge, literatura i zveze.
  • Z' nabrojenih 3 inačic more se složiti slični model takajše za ine tematske skupine vu Metapediji.
  • Velikost i obseg: tu postoje praktične tehnične granice. Predugi i puno ilustrirani teksti na prosečnim računalima se teško i presporo odpirajo z' interneta, največ zbogradi ilustracij, pak je takove bolše dodati iz zisebneg linka. Najbolše uporabiv tekst je oko 5-15 gusto pisanih kartic (nikak ne prek 50) il največ do dvadesetak ilustracij: menše slike, karte, tablice itd. Prevelki teksti prek '400 MB' se ne moreju odprti il se zrušiju, pak se morajo razdvojiti na 2 do 3 zisebne tematske celine. Ak se ampak ne moreju razlomiti, takovi dugački teksti i bogate slikovnice je najbolše rabiti vu formatu PDF na zvenski link, a vu Wikinfo staviti samo skrajšani sažeti izvleček.

Pogleč takaj zveze

Reference / referencia

Original starting instructions in Kaykavian dialect for contributors of Croatian Metapedia, available by GNU-license.

Dobavljeno iz "http://hr.metapedia.org/m/index.php?title=Začetni_naputki&oldid=19861"