Razgovor sa suradnikom:Kajkavec

Kaj se tiče našega členka "Koriensko pisanje", on je najvekšim delom jako zkračeni izvleček ze službeneg pravopisa vu NDH, pak su i primerne reči od tam izvlečene. Kaj se dotikavle dialektnih pravopisa, vu čakavici se ne rabi vaš korienski zato, kaj se tu rabi predkorienski ranejši čakavski ze glagolice pred pol tisoćletja kad je to jur bil službeni jazik Horvatskeg orsaga. Vu kajkavskih tekstih se večinoma rabi polkorienski kak se je pisalo vu Horvatskoj od 17.- 18. stoletja. Ovo je seda na medmrežju i jedini wiki vu kteremu su dopuščeni i prihvačeni kajkavski i čakavski teksti (vu Wikipediji su takovi prepovedani).

Fala Vam kaj ste me zvestili ob novemu členku "Korijenski pravopis" vu hr.Wikipedii, nisem ni znal kak su ga seda denuli nuter, ar je takšna tema ondi bila prepovedana. Perve izvirne inačice ktere je upisal auktor 'Cvrček' so bile dobre, ampak ova neva kteru je 'zabrljal' Mir Harven menše vredi ar joj je zmeknul izvirni proslov ter stavil dogmatičen Vukov uvod kteri je - ideoložko smetje. Ampak takajše vu izvirnem popisu primera ima grešak, največ na kraju pri stranjskih rečih kadi se vidi kak auktor baš ne zna dobro vse te strajnske jezike (a nije domov ni ze kajkavicom več više vleče na slovenski, a čakavicu još i menše) - naime sem jas rojeni čakavec z'otoka, a pokojna mamek mi je kajkavica, pak do 17 let nisem znal Vukopisa ter sem ga ondak navčil za pisati kak strajnski jezik:

• "Jamija" nije izvirno arabski neg angleški, a hr.korienski mora biti: gjamia.
• 'Čakavski' nije tzv. "cantati" nit "passati", - neg kantàt ter pasàt.
• 'Kajkavski' nije tzv. "zug" nit "zaitung", neg cuk ter cajtunk: morate ipak navčit kak so vu kajkavici brez iznimke vsi završni suglasniki vezda obligatno zmekšani, ter to je temelna špecialna razlika naših kajkavaca, kak ot slovenskega takaj od jugoserbskeg Vukopisa.
• Isto tak vu kajkavici nema "vanjkuš" neg vajnkuš: kajkavsko "nj" je uvek inverzno jn.
• Vu izvirnem latinskemu (štrebal sem ga 8 let) nema našega glasa "c" (to je nevo zmišleno vu cerkvenem latinskemu), ar se slovo "c" tam uvek štilo kak k: zato je "carmine", "Cupid" i "Croatija" bezvezno i mora bit karmine, kupid ter Kroatia.
• Vu klasičnem gerškemu (helenskem) vse do Bizanta vu 15. stoletju nikak ni postojalo lažno slovo " θ " (dh) kterega rabi bezvezna Wikipedia ter wikipedisti ki neveju klasični gerški: to je nevo slovo tek od 18. stoletja iz narodnjačkega novogrčkeg (Dhimotiki), ampak se do teda pisalo kak ϑ (= th). Zato lepo prosim nek se takove bedastoče ze Wikipedie ne prenosiju vu ovu našu Metapediu. --Yoshamya 23:51, 10. veljače 2013. (CET)

2. odgovor

Kak vidim, to je neka abstraktna "korienska kajkavica" kteru ja nigdi pisanu nit vu živem ne poznam. Ovo neje popularen forum, pak zato treba citirati primere i tekste od gdi je to, ili je tak "zvlečeno z'rukava"? Ampak trebate znat, kak sem za svoj posel skroz 40 let službeno prešel višje stotin vesih po Horvatskoj (i BiH), pa tak i večinu onih kteri govoriju domače kajkavski i čakavski (i šćakavsko-staroikavski) - ali nigdi nesem čul ni videl kak kteri rabe takovu 'koriensku kajkavicu', pak lepo prosim - javite gdi vu stvarnosti (ili vu leteraturi) tega ima?.

• "Magyár (hun.) - Magyar (hrv.)" - Magyar (hrv.) nikak neje horvatski neg čisto magjarski, ar se je vu Horvatskoj od 17.- 19. stoletja večinoma javno-kajkavski pisalo Magjar ter magjarski (ondak do 1892. neje bilo 'jugo-balkanskih' slova "đ" nit "dž").

• "Isto tak i turske reči; Jamija neje na engleskemu na engleskemu je mosque". - Ipak če pišete o tem, morali bi nekaj višje znat kak "džamija" izvirno nikak neje turska reč neg prvo arabska u izvirem prepisu z' arabskeg kak gjamia i tekar potem je poturčena i izkrivlena, a ovo "jamija" je kak ono lepo rečeju Balkanezeri "čorbine čorbe čorba" (a nikak ne izvirno). Kaj se dotikavle mošeje, to neje isto (kak misliju naši krščani) ampak nekaj drugač: islamska gjamia je vekši gradski hram/bogomolja (nekaj slično kakti krščanska katedrala), a islamsko-arabskamosheaa je pak menša i večinoma selska bogomolja (nekaj kak krščanska kapela il cerkvica).

• "A ovo kaj vi pišete več ni dostojen kajkavski mada je lepi i romatičen (z njim več nišče ne govori) jedino v bednjanskemu govoru se jošče čuvaju zvirni obliki; perst, čverst ..." Zgleda mi kak Vi od kajkavskega največ znate ob baegnjunskem, al menše ob drugih eht kajkavcih. Neste li igdar bili vu Varaždinu ( ? ), gdi od nekih 60.000 Varaždincov njih trifrtalj purgerov i denes normalno govoriju klasičen käjkavski (ostali ki ne veju so večinoma zmešanci il dotepenci). Takajše vu velkem Zagrebu, polovica Zagrebčancov il njih koli 420.000 denes so zmešani purgerski polukajkavci il "štokajci", al tu jur žive takaj koli 8.000 do 9.000 izvirnih domačih zagrebečkih Agramerov: na primer naš blizki agramerski sodelavec je tu bil (pokojni) Alfred Negro, kteri je hmrl pred par mesecov - pak je stalno povedal prav tak - 'lepo i romantično'. Za kraj, trebate takajše znat kak sem vu Bednji i sosednim vasimi službeno bil 6 puti za preučevat domače kajkafce - Baednjoke ter njihovu baegnjunsku šprehu ob kterem smo tiskali 3 členki - pak mi seda odkrivate Ameriku il 'teplu vodu': ob tim kajkavskim Baednjokima ter Agramerima ima jur več členkov vu ovem wikiju. --Yoshamya 02:29, 12. veljače 2013. (CET)

P.S. Ak več tolko inzisterate na doslednem korienskemu, - prosim lepo poglečte si kak je to zaprav zgledal ekstremen ultra-korienski ze srednevekovne glagolice, morti bu Vam potem dosti tega bistrejše. Kak se vidi ze ovega, korienska čakavica je itekak postojala največ vu glagolici, pak bum ob tem vu dojduče vreme posložil jen členek v'ovaj wiki. Ampak o korienskem pisanju kajkavice nemam dost podatkov, ar so vekšina kajkavskih tekstov od 17teg do 19teg stoletja napisani polkorienski, a starejših nemam puno. Ak bute šteli, bilo bi dobro za ovaj wiki napisati jen členek naslovlen kakti "Korienska kajkavica" il tak nekak, ze suvislim proslovom i primerima kad bute mogli. Takov tekst more bit napisan kajkavski, polkajkavski ('štokajski') il čisto štokavski, kak več hočete. Pozdravleni. --Yoshamya 07:01, 12. veljače 2013. (CET)

3. odgovor

Znate kaj: doseda smo na ovemu horvatskem wikiju kteri obstoji 5 i pol leta, več imeli vpade i brezvezna diškuteranja od 5 - 6 serboidno-vukovskih "lingvištov" ktere smo mam zablokerali ter hitili vun. Vender za Vas vem kak niste serboidni Vukovec, pak imamo strplenja probati jel bu nekaj od tega, ar nam je vseki gdo je sprotiv Vuka potencialno koristen saveznik. Ampak je pri Vami najvekši problem kaj tu preveč abstraktno diškuterate, a niste još niš praktičnega napisali, konečno bar jenu stranicu il členek kteri bilo (najbolše kajkavski). Ak tu bute jedino abstraktno diškuterali, ondak bolše prejdite vu net-portal od Velke Gorice, kteri imeju najvekši kajkavski forum vu Horvatskoj (i.e. višje polkajkavski iliti 'štokajski'): Ampak tamo ne bute smeli nit pisnuti ob korienskemu, ar taj forum držiju nevi komuništi - tu va Metapediji morete o korienskemu i slično, ali najlepše prosim ipak malko višje nekaj konkretno napisati neg samo abstraktno diškuterati. Ak mislite kak ste nas nekaj važnega navčili - poglečte si ovo zdol:

• "Primjeri: (čьto - čto - što, šta, šća, šćo, čo, ča), (kʷid - kod, ko, ka, koj, kaj), (kъdě - kdě - kdje, kde, kdi), (čьlověkъ - člověk - človjek, človek, človik)... i tisuč drugih primjerov". - Kak pervo, prosim lepo nekaj ob tem konečno napisati vu kakšnem členku-stranici, a ne samo o tem tu vu brezveznoj razpravi. Drugo: iz tega se jasno vidi kak ste dobro podkovani največ vu (pan)slavenstvu, ampak ne vete zelo niš indo-europejske zveze zvun tega slavizma. Zgleda mi kak so Vam dogmatični panslavski nastavniki frižko zprali glavo od vsega neslavenskeg il predslavenskeg. Morali bute ipak vešti kak na primer:
  • Postoje starejše zveze zvun "(čьto - čto - što, šta, šća, šćo, čo, ča)", ar antični Perzianeri so imeli istoznačni če, pak seda Kurdi imeju naš ča (kakti ça), ...etc. Daklem - "ča" nikak nemre ziti ze čto, morti pa inverzno (ili morti verujete vu "vremepov" ?).
  • Isto je tak "(kʷid - kod, ko, ka, koj, kaj)": istoznačen kay so imeli antični Perzianeri, pak so srednevekovni baltski Prusi isto imeli: kai, ikai, nekai, nikai. Denes takajše Tadjiki službeno imeju isti käj kak naši Varaždinci, ter 70 milioni Perzianerov javno-službeno pišeju i govoriju kei. Zakaj je pak vse to (zvun panslavenstva) ? ... i tak dalše.

• "Koliko vidim (naj te me krivo shvatiti, ali kaj zameriti) vi se preveč orientirate na poviest pisanja "u Hrvata", no imate jako malo lingustičkog potkovanja". - Priznajem kak nisem študeral kak Vi samo (pan)slavistiku, pak to smatram zelo bolšim ar me je pokojni japa (prof. nemškeg + poviesti) od teg odvergal, jer je več on sam izkusil kak so (pan)slavisti vu Zagrebu "zadriglani dogmatiki" ki samo proizvajaju bedaste klonove (zato ga je potem vubila UDBA) - pak me preusmeril drugač na širša obzorja študerati latinski, gerški i francozki kak važnije europejske jezike. Poleg tega sam paralelno još ponekaj navčil angleški, staroslovanski, pak kakti gastarbeiter vu Zagrebu 'jugo-vukovski' (kak strajnski jezik), ...etc. Kak vidite, nekaj ampak vem od jezikov (al nesem dogmatičen panslavist kak vi): Za takšne slavističke probleme imam domov suprugu - prof. slavisticu.

• "V slovenščini nema jednačenja po zvučnosti, nema jednačenja po mestu tvorbe, ali ima izpadanje krienskih suglasinka (otec - očka, srdačen - srce...)". Isto tak vu mojoj rodnoj čakavici - a prava je na otokima i delom vu Istri (ostalo su tekar poštokavjeni polčakavci), gdi takajše nema jednačenja po zvučnosti nit po tvorbi, a ni izpadanja soglasnika - primer: śarcè - śardáce (srce - srčeko). Poleg tega, v'Istri ter vu Vinodolu (od tem mi je žena) imaju naličen čakavski dual kak slovenski, pak na rodnem Karku (i Cresu) je drugači starejši dual isti kak lužički: mužki na -oj, ženski na -aj, ter neutrum na -ej (ob tem pojma nemate - niste vučili pak za Vas ne postoji ?).

• "Jošče je jeno pitanje štero bi vam štel postaviti, a to je: Zašto ova Metapedia, inzistira na "čistini hrvatskog jezika" kad piše na štokavici koja je izvorno srbski jezik? A kajkavica i čakavica koji jedino imaju pravo da se hrvatskim zovu, su zapostavnjene?" Celo pitanje je skroz BEZVEZE ar niste ni pogledali kaj imamo vu ovem wikiju (neg kritizerate tak napamet - kak bedasti wikipedisti): Več sem Vam gore napisal kak je hr.Metapedia denes na netu jedini wiki kteri zajedno soderžava koli 1/3 dialektnih tekstov največ vu čakavici i menše vu kajkavici (Wikipedie od tega nemajo niš - pače je tam pisati kajkavski il čakavski skroz prepovedano i predlogi za te wikije so tam službeno odhičeni). Mi smo imeli pred par leta takaj jošče 2 zesebna dialektna wikija vu Čakavici kak WikiCha ter vu Kajkavici kak WikiKay - skupa 1.059 dialektnih členkov, al so ih fanatični jugo-wikipedisti hakiranjem skroz uničili vu prosincu 2010. (seda so dostupne samo stare inačice vu net-arhivu). Vsi od tam spašeni členki (njih 3/5) so prehičeni sim vu Metapediu. Seda je problem kak smo zgubili sodelavce ze tih zrušenih wikija (par so več hmrli), pak v'ovem wikiju na čakavici seda največ pišem sam - ini največ ne veju, a na kajkavici imamo još jeneg sodelavca kteri redko piše: zakaj Vi tu ne bi bili tretji kajkavski sodelavec namesto da samo ovak diškuterate ?.

• "Da bi se čistina hrvatskog jezika počuvala, moralo bi se na ovoj Metapedii kak jedini encyclopedii na "hrvatskom jeziku" zlasati standard i to po primjeru Zrinskija i Frankopana, ki je (izpravite me če sem v krivu) najboljši standard za hrvatski jezik, ter se ukloni ovi naš posrbljen jezik, ..." - Se skroz slažem z'vami glede zrinsko-frankopanskeg štandarda - al tu ste se zletili brez veze, ar isti predlog več par leta stoji tu na wikiju (al ga brzopleto niste nit poglednuli), pak ob tem i pripadnoj kajkavskoj ikavici več ima desetak členkov v'ovem wikiju (ktere ne štite - samor diškuterate). Osebno sem isto predlagal uvesti taj Z.F.-štandart več na desetak kajkavskih simpozija (Krapina, Zabok, ... itd.), al domači kajkavci ne reagirajo neg samo rivaju svoj varaždinski, zagrebečki itd. ("3 Horvata = 4 stranke"). Za seda je to još nedostižen ideal (morti za 10 il 20 leta ak jezično obstanemo ?), al več seda za par leta bi se mogel morti za početek jezične osloboditve realno nekak narivati Gradiščanski štandart kteri je temu najbliži i spreman za porabu. Taj bi mogel brzo biti drugi paralelni javni štandart, tak kak je v'Irskoj (irski + angleški), vu Norvegiji (nynorsk + bokmal) i slično: mi nesmo ministerstvo da to nametnemo. Praktični problemi so kaj vse naše parazitne vukovce i jugo-lektore nemrete samo tak hititi vu penziju, a takajše 3/5 formalnih Horvatov prek škole (osim 31% kajkavcev i tekar 11% čakavcev) denes ne veju niš izvirni horvatski neg samo jugo-balkanski vukopis. --Yoshamya 07:17, 13. veljače 2013. (CET)

4. odgovor

OK, bumo počakali tisti Vaš prvenec vu Metapediji ... --Yoshamya 19:05, 13. veljače 2013. (CET)

5. odgovor

Zafaljujem se na pervemu (provizornem) členku Koriensko pisanje kajkavščine, kteri je večinoma prihvatliv, pak se tu poredbeno dopunjuje z' analognimi členki ob Korienskoj štokavščini ter Korienska neVukova čakavica. Ampak ima jena strukovna pripomenba glede stranih besed špecialno gerčkih (oziroma kak sem gerški detaljno študeral 6 let):

Nevi falšen simbol θ (Dhita) kterega unosite vu primeru "ῥυθμός" je skroz neprihvatliv, zato kaj je to vu klasičnemu helenističkem od Alexandra Macedonskeg pak vse do pada Bizanta (15. stoletje) nepostoječe slovo: Vu horvatski i slovenski so pravi helenizmi največ ušli ze klasičnega helenističkeg (prek latinskeg), al ne denes iz narodnjačko-novogerškeg (Dhimotiki) prek pravoslavja kak vu serbski ter ine balkanske jezike (i vu brezveznu Wikipediu !).

Nevi pravoslavni simbol θ (dhita) neje originalen ar postoji tekar od 18. stoletja ter zato vu ovemu našemu katoliško-horvatskem wikiju NEJE DOPUŠČEN, pak se tu mora navek pisati samo originalno kak klasični helenistični ϑ (Theta) - i zato sem tega mam tu izpravil kak ῥυϑμός. Novogerški narodnjački Dhimotiki je njihov nevi balkanizirani pravopis nametnut od 1976, kteri je skroz analogen falšnemu jugo-horvatskem Vukopisu od 1945, pak takajše i zbog tistih načalno-idejnih razloga je ga zato prepovedano imitirati na ovemu našem wikiju (osim za direktne novogerške citate - takaj kak serbski za serbianske citate): vidi pobliže jošče Balkan, vukopis i dimotiki ter Balkanski Sprachbund. --Yoshamya 21:58, 14. veljače 2013. (CET)

Predložak:Pozor --Bureaucrat, February 15th, 2013

Kaj se tiče grčkega slova θ on je vzeti s classičnega grčega i kak je on prišel v latinski jezik v tom primeru koji koristiju za etymologiu i engeski i francuski jeziki, tako da to slovo nema veze z etymologiom koja je prišla čez staroslavenski v hrvatski jezik, ono v starogrčkomu ne oglašava neki dh več th, a dvoslov th se v latinici koristi za transliteratiu slova θ grčkeg pisma.

Tako lepo morete videti da se ne radi o balkanismu več o čistemu latinismu.

P.S Poglednite si transliteratiu grčkega pisma v latinicu. (s classičnega latinskega) na engleski Wikipedii imaju lepi članek.

Theta (uppercase Θ, lowercase θ or ϑ;[1] Ancient Greek θῆτα [tʰɛ̂ːta]; Modern Greek θήτα [ˈθita]; UK /ˈθiːtə/, US /ˈθeɪtə/) is the eighth letter of the Greek alphabet, derived from the Phoenician letter Teth Phoenician teth.svg. In the system of Greek numerals it has a value of 9....

Ja baš ne verjem da je Karadžić mogel utjecati na Engleze i Francoze. Kajkavec 21:48, 14. veljače 2013. (CET)

• Gospon Kajkavec, vami ni bilo dosti kaj ste naredili gužvu sim vu Horvatskoj Metapediji - dobro je kaj neste baš nastopili frontalno protiv Horvatov pak smo vas pustili da vidimo kaj bu. Pak ste ondak nastavili i dalše delati, kaj rečeju naši Zagorci "kak slon vu staklarni", pak ste seda težko povredili i Grke kteri su takaj sodelavci ove Metapedie, ar tu gerški desni nacionalisti takajše vode svoj Gerški wiki. Morate znat kak su hudi principi Wikipedie večinoma levo-globalistični pak često lažeju protiv vekšine nacionalističnih i desnih opciah, kak sprotiv horvaških tak i sprotiv gerških. Na primer, ze centralne Wikipedie je tak službeno i javno zacelo odbačen i zabranjen klasični helenistični (starogerški) wiki - isto kak i izvirni koriensko-horvatski wiki, pak od tega vremena oni največ primitivno lažeju i izvrčeju navode ob izvirne helenistične kulture (ktera je fundament europejstva !).

Vu tem je jedina največ objektivna i pedantna Nemška Wikipedia, dok ine ob tem slepo imitiraju lažlivi en.Wiki. Protivno je skupna Metapedia prvično europejska i desno-nacionalistična (zato je osnovana i postoji), pak su tu zabranjena takšna protueuropejska i protunacionalna podmetanja: Vu tem mora biti solidarnost vsih 18 jezičnih sekcij, pak je zato STROGO ZABRANJENO citerati takšne lažlive citate ze Wikipedie ob gerčkeg jezika bez kritičnih izpravki. Morate znat kak vi najveć nemate pojma ob klasičnem helenističnem jeziku, neg samo nekritično prepisuvate kajgod od idejno podobnih al polpismenih škrabala i propalih študentov kteri večinoma delaju ine Wikipedie (osim Nemškega wikija). Ova Metapedia mora biti serioznejša i ne samo tak piskarati kajgod, neg proverenu izvornu (primarnu) dokumentaciu.

Morate bit svesni kak osim materinske čakavice, jas poznajem ze študija klasične jezike bolše neg jugoslovanski Vukopis pak kak prof.emeritus normalno pišem i štijem gerški, ter sem zato i admin u jenemu Gerškom wikiju gdi sam dal i 3 glavna členka ob Gerčije, gerškeg jezika i kulture, pak me ob tem nebute vi vučili. Za ovo gore kaj ste tu uporno i nasilno prenesli ze Wikipedie protiv izvirnih Grkov, bute njim se morali javno i službeno opravičiti i to na gerškomu il na angleškomu da oni moreju razmeti. Ak ne, - bute potem zanavek zablokerani i hičeni vun ze cele Metapedie - pak dalše tak pišite vu popularističnoj Wikipediji. Ze štovanjem, Yoshamya 03:55, 15. veljače 2013. (CET)